Ja, to je tista farsa, v kateri sta Hitler in Mussolini stalno tekmovala, kdo je večji. Kot veste, je Chaplin tudi po prihodu zvoka še vedno snemal neme filme, toda ko je sklenil, da bo parodiral Hitlerja, je bilo jasno, da bo moral končno spregovoriti ‐ glas je bil za Hitlerja preveč pomemben. Še več, Hitler je slovel prav po svojem glasu, po svojih patetičnih, histeričnih, pompoznih govorih.