Ker je bil Hitler, človek brez srca, v resnici produkt “nemškega srca”, ker je bil “srce” Nemčije, ker je torej prišel iz nemških src, so skušali po vojni ločiti od “srca”, kar pomeni, da so bile sprejemljive, politično korektne le tiste verzije Hitlerja, ki so ga prikazovale kot iracionalno pošast, kot nekaj nečloveškega, kot nekaj zunajzemeljskega, ne pa kot tega, ki je prišel v nemška srca. so se tako zatekli v tisto klasično zanikanje ‐ nič nismo imeli s Hitlerjem, Hitler ni bil del nas. Kar nas pripelje do Propada.