Pravi, da mu je proti koncu osemnajstega leta odtekla zadnja kaplja solz, saj ni bilo nikogar, ki bi zopet napolnil rezervoar.
Po intenzivnem študiju filozofije se je kot samouk vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer občasno tudi predava, v svojih predavanjih pa izpostavlja vprašanja, do katerih se ljudje praviloma ne znajo opredeliti, večina pa pogosto zanja sploh noče vedeti. Recimo, kaj storiti s potrebnimi invalidi in zakaj razmišljanje o spolnem življenju hendikepiranih oseb še zmeraj velja za tabu.