Hrvaški azilni dom je nekoliko težje najti, zato pa je lokacija toliko bolj pogodu prosilcem za azil, saj je na samem robu naravnega parka, kjer poleti domujejo štorklje. V krogu razporejene lesene bungalove, ki dajejo vtis, kot da gre za manjšo urejeno komunsko skupnost, je v času našega obiska naseljevalo samo deset ljudi, zato je bilo skoraj nemogoče najti sogovornika. Nekateri ne govorijo nobenega tujega jezika, drugi niso pripravljeni razkrivati svojih zgodb tujcem.