Očitno je, da je to ljudem z velikim zaslužkom všeč, manj očitno pa je, zakaj je takšen sistem eleganten tudi z administrativnega stališča. Ker je vsak tolar obdavčen enako, za davkarijo ni pomembno, koliko tolarjev gre komu. Tako bi načeloma davkarija družbi lahko vzela 20 odstotkov njenega prihodka, potem pa je ne bi več zanimalo, koliko plače je dobil kdo od zaposlenih.