O Pečetovi kulturnosti seveda nikoli nisem imel niti najmanjših iluzij ‐ imel pa sem jih, priznam, o vsaj minimalnem spoštovanju dostojnosti npr. pri in še zlasti pri. Ko je pa celo ta bivši duhovnik ali redovnik ob tem pobalinskem Pečetovem izpadu izjavil, da ni to nič posebnega ali celo obsodbe vrednega, mi je pa seveda v trenutku postalo jasno, kakšne iluzije sem vendarle imel o evropskosti in njegove politične elite.
Ravno ko pišem te vrstice, slišim z ekrana, kako v Strasbourgu niso mogli verjeti, da pri nas lahko izjaviš, da s črncem ali gejem že ne bi šel na kavo ‐ in nato postaneš podpredsednik parlamenta.