A tam za mizo v polmraku krčme nisem kar brezglavo hlastnil po, ki jo je porinil predme nekdo iz strežnega osebja. Nekaj trenutkov sem se še slastil v opazovanju igrivih mehurčkov, ki so brbotali skozi zlato tekočino navzgor v smetanasto peno, in kapljic, ki se je nabirala na debelem grobem steklu, v srcu pa mi je pelo, oh, tole pivo je moje, samo moje in kadarkoli se mi zahoče, ga lahko srknem, kolikor hočem. Potem sem hlastno pogoltal nekaj dolgih požirkov, nakar sem se stokajoče oddahnil in nato spet goltal.