Torej, naslednjega dne sem se prebudil v prelep pomladni dan in svetel sonček mi je šel neizmerno na živce. Potem sem kot nekakšna vase pogrezajoča se grobna gomila tožno sedel za mizo, brez kakršnekoli jasne misli zrl v povaljane hlače, ki so nemo in brezsramno kot odvržen kačji poležavale na tleh prav tam na sredi sobe, ter tu pa tam globoko, sicer tehtno, a brez vsakega smiselnega pomena zavzdihnil,, ooo,. In žejen sem bil, res neznansko žejen.