Ko mu v eni od galerij ponudijo možnost razstavljanja, jih zaradi razočaranja nad kustosovo izbiro zavrne. Kustos namreč v ožji izbor uvrsti ravno tista platna, ki se zdijo najslabša in bi jih sam najrajši uničil. Pozneje bo samozavestno dejal, da bi v slikarstvu ‐ če bi se mu seveda v celoti prepustil ‐ zagotovo uspel.