V petek sicer ni bilo vseljudskega, od države podprtega dneva žalovanja, zato pa se je lahko vsaka šola posebej odločila, ali je zanjo, za učence in papežu v spomin bolje, da ostane zaprta, ali pa je morda primerneje, da se učenci in učitelji skupaj spomnijo pastirja iz večnega mesta. Podobno je bilo z zaposlenimi v javnih službah, prostega dneva sicer ni bilo, vsak izmed njih pa se je lahko tudi med delovnim časom udeležil spominske maše. Odločitev v zasebnem sektorju pa je bila v rokah vsakega delodajalca posebej.