Mao je bil nad vsem ‐ nad ljudstvom, nad partijo in nad nebom. S kulturno revolucijo je hotel spremeniti »psihologijo nacije«. Leta 1949 je sicer svaril pred »pretiranim čaščenjem« voditeljev, toda zlagoma je svoj kult osebnosti dvignil na raven božanstva ‐ izgledal je kot diktator, ki si hoče zagotoviti velik pogreb.