Kot vse vojne zmagovalce so tudi njega ‐ »največjega Angleža« ‐ po vojni za vsak primer raje zamenjali, toda ko je 24. januarja 1965 umrl, je bil njegov pogreb spektakel. Prišli so visoki in najvišji predstavniki 110 držav (kralji, kraljice, princi, princese, predsedniki, premjeji, tirani, toge, kilti, de Gaulle v uniformi), v Londonu pa je nastala taka gneča, da so ljudje stali drug na drugem. Kot so rekli: če si se onesvestil, nisi padel!