»Pa saj vidiš: reinkarnacija partije, kaj ni res?«
Morda je imel v mislih atmosfero nekdanjih maratonskih TV-sjednic, morda ljubek način dviganja glasovalnih lističev (rdeči so pomenili PROTI), nemara tudi neverjetno kapaciteto ploskanja posebej gromoglasno izraženim. Če se na ta račun ponavadi norčujem iz udeležencev kongresov SDS, je res, da so tam sposobni tudi po sedemnajstkrat zapored ploskati predvsem enemu samemu govoru, dočim so tovariši in tovarišice povsem srečni, če lahko aplavdirajo katerikoli čudoviti misli o »dobri barki«, »ponosu na pozitivno zgodovinsko breme imena Združena lista« in »nič več reformiranih komunistih«.