Jamesu Wolfensohnu, dosedanjemu predsedniku, so očitali, ker ni kazal posebnega zanimanja za posojilo v višini 20 milijard dolarjev na leto približno 80 državam, temveč se je raje posvečal novim programom. Zato banka ni imela prave usmeritve in njeno poslanstvo je bledelo. Wolfowitz je bil na čelu močnih birokracij (vendar bi njegove prednosti utegnile biti prej teoretične kot praktične) in bi lahko začel tako, da bi postavil nedvoumne prednostne naloge.