Tako se je vleklo do 4. februarja, ko so ji dokončno sporočili, da bodo govor vendarle objavili tako, kot ga je lastnoročno napisala. Bilo pa je na proslavi zelo opazno, da so natisnili zgolj minimalno število knjižic in tako večina obiskovalcev slovesnosti v dvorani govora in obrazložitve nagrad ni prejela. Očitno člani Upravnega odbora Prešernovega sklada ne vedo, kaj je umetniška in človekova svoboda in da sami niso nikakršno oblastno telo, ampak zgolj izvrševalci nalog v skladu s statutom o podeljevanju Prešernovih nagrad...«