In s tem po eni strani ruši idejo enakosti med poslanci, ki si lahko oponirajo, smešijo drug drugega, ki jim predsedujoči lahko jemljejo besedo, jim izrekajo opomine, a znotraj okvira tovariškega toleriranja. Po drugi pa je lahko še bolj usoden, saj deluje kot splošni zgled, ki afirmira robatost in govorico sovraštva kot sredstvo za razreševanje človeških konfliktov.
Kaj so pravzaprav pustile za seboj kritike, ki so skušale ubesediti prvih 100 dni Janševe vlade?