V Črni gori so v rabi kar trije jeziki ‐ uradno srbski, neuradno črnogorski in poluradno materni jezik. Inštitut za črnogorski jezik in jezikoslovje (nomen omen) je uvedbo maternega jezika s pridevki srbski, črnogorski, bošnjaški in hrvaški utemeljil s tem, da je to preverjeno najboljša rešitev, ker so si jo izmislili Norvežani, kajti pri njih se norveški, danski in švedski jezik, ki se po imenih sicer razlikujejo, so pa vsi trije razumljivi govorcem vsakega izmed njih, otroci učijo v skupnih razredih. Toda učitelji maternega jezika, ki so manj naklonjeni Milu in bolj, so rekli: »Pa da ga jebeš, mi nismo Norvežani!«