Zato je opozorilo Ilira Rovca še vedno aktualno: »Nu, vemo, da brat bratovega gospostva ne trpi, in izkušnja uči, da srbskega ali slovenskega, Srb hrvaškega ali slovenskega in hrvaškega ali srbskega imena ne bo nikoli sprejel.« Quod ad errat demonstrandum, kakor bi rekli bratje.
Za večino prebivalcev SFRJ je bila srbohrvaščina prvi, materni jezik.