Za izhodišče so vzeli štokavsko narečje, natančneje "novoštokavščino", ali, še natančneje, dubrovniški govor. Hrvatje so bili zadovoljni, ker je to pomenilo priznanje hrvaški renesančni književnosti, pisani v tem narečju, Srbi pa so izbiro razumeli kot poklon svoji epski poeziji, ki je prav tako peta v tem jeziku.
Ob vsesplošnem bratenju poštene inteligence se je popolnoma pozabilo na preprosto ljudstvo.