Pisci ustave SFRJ iz leta 1974 so bili pri podeljevanju statusa uradnega jezika zelo radodarni. Poleg srbohrvaškega (srbskega ali hrvaškega), slovenskega in makedonskega jezika sta uradna jezika postala še albanski in madžarski. V Jugoslaviji ni bilo manjšinske regije, ki ne bi dobila vsaj dvojezične obcestne table, šole, časopisa ali celo televizijske oddaje v maternem jeziku, začenši z Italijani, Slovaki ter Romuni in Bolgari.