V Beogradu so leta 1998 najprej v vladnem časniku Politika, potem pa celo v posebni knjižici z neverjetno naklado 300.000 izvodov izdali delo z epskim naslovom Povest o srbskem jeziku. Sestavila ga je skupina narodnozavednih posameznikov, med katerimi je bilo celo nekaj jezikoslovcev. Povest je razkrila vrsto do tedaj dobro varovanih skrivnosti ‐ da srbohrvaški jezik ne le da ne obstaja, ampak sploh ni nikoli obstajal, da ne obstaja niti hrvaški jezik, ker Hrvatje govorijo srbsko, le da tega ne vedo, prav tako kot ne vedo, da ne obstajajo niti oni sami, kajti vsi Hrvatje so v resnici Srbi.