Sam sem eden prvih opozoril, koliko pretiravanja je bilo v njegovih pripovedih, še več v hvalospevih njegovih častilcev, ki sem jih zbral. Vseskozi me je motila silna strokovna ozkost kolegov, ki so po partijski liniji nadzorovali pisanje zgodovine vojaškega in političnega razvoja partizanskega gibanja. Ostajali so na ravni kronike, niti pravil marksističnega pristopa jim ni bilo kaj dosti mar (na primer motivacijske strukture).