Leta 1999 se je znova obrnil na ustavno sodišče. To je znova odločilo, da mu pripada koncesija brez javnega razpisa. Voda je nato le pritekla do polnilnice, pa je vložil več tožb, med drugim tudi tožbo proti občini in državi, od katerih je terjal 25 milijard tolarjev zaradi upravnih ovir in propadlega posla v ZDA.