Gre za države, ki so etnično čiščenje doživele že v drugi svetovni vojni in zato nimajo problemov s homogenostjo, ki jo zahteva demokratični sistem suverene nacionalne države in njenega ljudstva. T. i. zahodni Balkan je bil tovrstnemu čiščenju izpostavljen šele nedavno in bo za tovrstno tranzicijo še plačal.
Tudi v analizah vojne v bivši Jugoslaviji je bilo velikokrat slišati oceno, češ, Slovenija je imela srečo, ker je enonacionalna in enoreligiozna in zato se tu ni zgodila vojna. Da je ta domnevna enonacionalnost in enoreligioznost na eni strani prav rezultat omenjenih procesov homogenizacije, je jasno, hkrati pa gre po svoje za čisto fikcijo.