Opozarjali so, da lovci več tisoč fazanov gojijo na premajhnem prostoru in da so fazani divje in v naravi živeče živali, lovci pa jih redijo kot domače živali, potem pa jih izpustijo v naravo le zato, da bi jih ubili. Najbolj ostro pa so nastopili proti uporabi t. i. očal ali plastičnih ploščic na fazanih. Prepričani so namreč, da očala fazanom povzročajo velike bolečine, saj jim jih nadenejo skozi reži v kljunu, torej skozi nosnici, skozi kateri ptiči dihajo, nato pa le-ti s plastičnim zatičem popolnoma zamašijo in prekrijejo s plastično ploščico; s tem pa fazanom ne zastrejo le oči, temveč jim povzročijo tudi motnje pri dihanju in bolečine.