Prav tako so delovale s sodelovanjem grosistov in delavcev na tržnici. Sčasoma so nastale še druge manjše in večinoma zasebne tržnice v Tokiu, a jih je skoraj povsem uničil potres leta 1923. Istega leta so mestne oblasti sprejele zakon, na podlagi katerega so bile ustanovljene tri velike tržnice na debelo: Kanda, Koto in ‐ Cukidži.