Tako bodo na vrhunskem srečanju ta teden morda več časa porabili za prepire zaradi sporazuma o stabilnosti in rasti kot za razpravo o lizbonski strategiji. Bolje bi bilo, da bi sporazum ukinili, kot da se poigravajo z njim, in tako posameznim državam dali več fiskalne svobode (in seveda tudi odgovornosti) ‐ nato pa bi se osredotočili na vnovično obuditev gospodarskih reform v EU.
Največje težave na evrskem območju so mikroekonomske narave.