Če bi ga prebrali in ravnali pošteno, jim najbrž ne bi bilo težko razumeti (znan sem po enostavnem pisanju), da v članku »Leporečja lizbonske strategije in Slovenija« nič ne trdim ampak samo dvomim v poenostavitve v naukih o izdatkih za R&D, preurejanju znanosti, tehnološkem napredku, globalizaciji, gospodarski rasti in zaposlenosti. Podobno možnost, ravnati pošteno, so člani SMF imeli tudi pri članku o tujih neposrednih naložbah pred dvema letoma. Če bi priložnost izrabili, bi s svojo kritiko, če bi bila kaj vredna, zlahka prodrli v tujo znanstveno revijo, v kateri sem članek objavil, in si popravili »citation indekse«.