Pri prvih načrtih so se namreč osredotočili na čim manjši prostor za motorje in jadra, da bi ga ostalo čim več za tovor, pri tem pa niso mislili na čim manjšo porabo goriva.
Če bi sestavili jadrnico, katere hitrost bi bila enajst vozlov namesto 13, bi že s tem prihranili tretjino goriva tako pri plovbi v Atlantskem kot v Indijskem oceanu, saj bi bila obremenitev motorjev precej manjša. Tako počasne ladje bi bile primerne le za prevoz nepokvarljivega blaga, denimo žita, lesa in premoga, ki pomenijo petino ladijskega prevoza po vsem svetu.