S tem že vnaprej resno omejuje možnosti za državno poseganje v gospodarstvo. A še huje: za gospodarstvo, se pravi, za tržne in torej profitne dejavnosti razglaša tudi področja, ki so doslej veljala za negospodarska zadeve in so bila zato zavarovana pred napadi kapitala, kapitalističnih odnosov izkoriščanja in zatiranja, pred pridobitniško logiko. Na primer javne storitve in kulturne dejavnosti.