Infrardeče sevanje gre namreč s široko odprtih obzorij precej bolj neovirano v vesolje kot iz ožjih kotlin, ki jih obkrožajo okoliška pobočja, ki sevajo tudi navzdol proti dnu kotline.
Ohlajen, težek zrak obleži v kotlini kot voda v posodi in se s sevanjem še naprej ohlaja. Tudi