Cvetela je še v daljnem devetnajstem stoletju (ki zame ni daleč, saj ga imam za prejšnje stoletje, sedanji formalni naziv pa je nadet dvajsetemu ‐ v katerem seveda še živimo).
Avstrija in Nemčija sta, tako, podpisali tajni dvojni pakt, h kateremu se je potem priključila tudi Italija, ki je partnerici izdala v 1. svetovni vojni (kmalu je predvidela, kdo bo zmagovalec, tako kot je kmalu predvidela, da bo Slovenija po vstopu v EU nekako negotova, zato se lahko, vsaj od daleč, spet sanjari o Rapallu).
V našem času je tajna diplomacija dobila status začasnosti, uporablja se kot metoda za nekaj, kar bo dobilo ogromno publiciteto.