Čeprav iz teh izjav še ni mogoče razbrati, ali gre zgolj za napad na varuha človekovih pravic ali za branjenje kulta družine, je ob splošni razpravi v državnem zboru postalo jasno, kam pes taco moli. Izkazalo se je, da je družina za trenutno slovensko oblastno politiko taka svetinja, da bo le težko ‐ najraje pa sploh ne bi ‐ priznala, da nasilje v družini obstaja. Nekaj, kar je eno večjih hudodelstev v vsem civiliziranem svetu, bi naši poslanci najraje pometli pod preprogo, odrinili na stran, stigmatizirali ali pa prepustili nevladnim organizacijam, pa naj se znajdejo, kakor se hočejo.