Železarji so dolgo životarili in se sanirali (resda je šlo za sanacijo veliko državnega denarja, ki pa so ga »videle« predvsem banke), dokler so dobili kaj od države, ko pa je EU rekla, da morajo jeklarji preživeti sami, je bil tamkajšnji menedžment postavljen pred odločitev: ali preživeti ali umreti. Odločili so se za prvo, izkoristili rast cen jekla na svetovnih trgih in danes poslujejo z dobičkom. Če bi hoteli in si želeli, bi to lahko storili tudi v Steklarni Rogaška, Svili in še kje.