Prepričan je samo o tem, da bo svoje dni zaključil v Zagrebu: na zahod je resda emigriral tudi zaradi na novo vzbrstelih desničarskih nacionalističnih ideologij, s katerimi je v mnogih pogledih shajal še težje kot s komunizmom, vendar pravi, da je politika povsod kurba, le da je v morda malce bolje naparfumirana. Pogreša predvsem mentaliteto bratstva, ki da je na Hrvaškem v določenih žepkih vseeno preživela, in meglo: tisto posebno, inspirativno, tajanstveno zagrebško meglo, v katere objem ve, da se bo slejkoprej dokončno vrnil.