Sredi devedesetih je za par koncertov sicer reanimiral staro zasedbo (v Zagrebu jih je ob neki priložnosti gledalo 10 000 ljudi), a njegovo srce že dolgo bije za solistično karijero, v sklopu katere ga trenutno najbolj zanima improvizacija v navezi s svojim bendom, s katerim pravi, da se je naučil komunicirati tudi ekstrasenzorno. Večina kritikov ga ima vkleščenega pod bucko Balkan-flavoured world, za kar sam pravi, da je edina etiketa, ki jo sploh lahko prenese, glede na to, da tega, kar počne, ni pravično klasificirati.