Kot dediščina antičnih časov se je ohranila srednjeveška vraža o zoofiliji kot zdravilu za spolne bolezni, kar je mnoge moške tako ali drugače prisililo v koitus z živalmi.
Z vzponom rimskokatoliške cerkve je že samo otipavanje živalskih spolovil postalo greh, bestialnost pa smrtni greh, ki sta ga z življenjem plačala tako grešnik kot grešna žival, najbrž zaradi praznoverja, da bi se iz take zveze utegnile poroditi peklenske kreature. V 17. stoletju so menda mladi moški tako pogosto naskakovali ovce, krave in koze, da so cerkveni dostojanstveniki razmišljali o prepovedi poklica pastirja.