O tem se nismo pogajali, glavni argument, kolikor sem lahko do danes razbral, za našo nedejavnost pa je ta, da je Avstrija tako veliko storila za nas, da bi bilo neprijetno, če bi poslali notifikacijo depozitorju, Rusiji (ki je najbrž neugodna nekdanja komunistična država, moj bog, Avstrija pa je comme il faut).
Na misel mi prihaja izjava nekega morebiti že malo pozabljenega ameriškega pisatelja, Gena Fowlerja, da se ni dobro nikoli nikomur preveč zahvaljevati, razen za požirek vode v puščavi, pa še takrat zelo na kratko. Kaj tako velikega je za nas naredila Avstrija ‐ da je bilo nesebično ‐ in zakaj bi se ji morali tako zahvaljevati?