* opevanje junaške nacionalne preteklosti, * opevanje kreativnih vrhuncev nacionalne zgodovine, * opevanje očetov in njihovih krasnih del, »najboljših med najboljšimi«, se razume, * opevanje triumfalnih korenin (izročila, tradicije ipd.), ki so temelj, zgled in zrcalo sedanjosti.
Epopeja prikazuje tisto preteklost, h kateri se mora zateči nacija, ko je v krizi ali pa dvomih, ali natančneje ‐ epopeja opeva tisto preteklost, pri kateri si nacija lahko vedno nabere novih moči. Nacija, ki je »pozabila«, lahko v epopeji vedno najde svojo identiteto in svojo definicijo.