nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Naš zakonodajalec očitno ne razume niti tega, da so uradni jezik po ustavi dolžni uporabljati le uradi (nosilci javnih funkcij), ne pa zasebnopravne osebe in posamezniki (ne zasebno ne javno). Seveda je stvar kulture, da se priseljenci naučijo jezika dežele, kjer živijo, toda pravna obveznost (razen ob pridobivanju državljanstva) to ni.

V nadaljnjih nad 30 členih je ta zakon popolnoma nestrokovno pomešal hruške in jabolka: od ustavno nespornih členov o rabi slovenščine kot uradnega jezika (npr. v uradih, tudi v javnem šolstvu itd.) ‐ prek že bolj spornih o zapovedani rabi slovenščine npr. na spletnih straneh (čl. 11), pri poslovanju zasebnikov s strankami (čl. 14), pri imenih lokalov (čl. 18) ‐ do po mojem mnenju povsem očitno protiustavne prepovedi rabe tujih jezikov na novinarskih konferencah (čl. 21), v medijih (čl. 22), pri oglaševanju (čl. 23), na javnih prireditvah (čl. 24) itd. Gornje naštevanje delno spornih ali tudi povsem protiustavnih zakonskih določb je le ilustrativno in zaradi pomanjkanja prostora tu žal ne more biti natančneje argumentirano.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA