Možak, ki je nekoč mimo vseh plesnih šol kot čisti samouk osvojil četrto mesto v Jugoslaviji v elektrik bugiju (naučil se je izključno od Turbota in Ozona z videokaset Breakdance 1 in Breakdance 2), se zaveda, da ga ima včasih kdo v publiki tudi za, a si tega ne jemlje preveč k srcu. Še več, to se zdi nekaj precej običajnega: po njegovem v Sloveniji ne obstaja ena sama pop zvezda, ki na koncertu med tristo obiskovalci nima vsaj petdeset norčevalcev. »Ne vem pa, kdo je v tem primeru večji trap: jaz, ki sem za to na odru plačan, ali oni, ki so kupili vstopnice!«