V zadnjih 30 letih je namreč število novih razredov spojin, ki so jih razvili v zdravila, zelo majhno. Tudi tehnologija za takšne podvige ni poceni; samo postavitev sistema za presejalne teste stane dva milijona dolarjev. Ker ti projekti ne sodijo v običajni akademski okvir, je pridobivanje sredstev zanje zelo težavno.