V govoru je predsednik tržaških izpostav nacionalnih organizacij Arcigay in Arcilesbica izpostavil diskriminacijo do istospolno usmerjenih, ki se je nadaljevala tudi drugi svetovni vojni. Podlaga za preganjanje je bil 175. člen nemškega kazenskega zakonika, zaradi katerega so zapirali homoseksualce v koncentracijska taborišča in jih pobijali. Po osvoboditvi taborišč so sicer rešili tudi istospolno usmerjene, ki pa so jih precej ponovno zaprli, saj je bil člen ukinjen šele ob koncu šestdesetih let.