Sodniki so pač presodili, da poslanec ne more javno govoriti nepreverjenih dejstev in da kazenska imuniteta, ki mu jo podeljuje ustava, ne vključuje tudi civilne, saj ta v ustavi vsaj za zdaj ni bila zapisana. »Če bi sprejeli mnenje, da svoboda govora poslanca v parlamentu ni z ničimer omejena, njegova civilnopravna odgovornost za besede, izrečene v parlamentu, sploh nikoli ne bi mogla priti v poštev.« Ustavni sodniki so torej določili prakso, po kateri so poslanci tudi civilnopravno odgovorni za svoje besede, izrečene v parlamentu.