V približno 15 letih so znanstveniki jezikovni primanjkljaj povezali z geni ‐ s preučevanjem neke družine, v kateri preprosto niso bili sposobni sestaviti nekaterih slovničnih struktur, so leta 1990 denimo odkrili gen FoxP2, leta 2001 pa še posebno mutacijo.
A ko gre za izjemno jezikovno nadarjenost in ne primanjkljaj, se družine težko odločijo za genske preiskave, morda zato, ker jim pač nič ne manjka. Jezikoslovci, ki preučujejo hiperpoliglote, so razočarani, ker potomec jezičnega Sicilijanca noče sodelovati z njimi pri genskih raziskavah.