Ko je zgodbo o Sicilijancu posredoval Linguistu, se je nanjo med drugim odzval tudi Sproat, ameriški jezikoslovec, ki se je poglobil v vprašanje, ali je jezikovna nadarjenost podedovana. V približno 15 letih so znanstveniki jezikovni primanjkljaj povezali z geni ‐ s preučevanjem neke družine, v kateri preprosto niso bili sposobni sestaviti nekaterih slovničnih struktur, so leta 1990 denimo odkrili gen FoxP2, leta 2001 pa še posebno mutacijo.
A ko gre za izjemno jezikovno nadarjenost in ne primanjkljaj, se družine težko odločijo za genske preiskave, morda zato, ker jim pač nič ne manjka.