Ja, seveda. S tramvajem so se lahko pripeljali nekam pod vznožje hriba, potem pa so jih na vrh prepeljali z avtobusi ali so šli peš (kakšno uro, ampak nič se bat, hrvaška gorska reševalna služba je dežurala na pešpoti, že prej pa potencialne hribolazce opozarjala, naj imajo s seboj mobitel in naj se oblečejo raje preveč kot premalo). Skratka ‐ prihod s tramvajem je bil tak nateg, kot da bi rekli, da greste lahko na Krvavec z ljubljanskim mestnim potniškim prometom.