Uporablja jo le, kadar ima v mestu nujne opravke, za stalno pa se naseli v majhni kajži v Žabji vasi ob, kjer jo obdajajo njene največje ljubezni: mačke, rože, gobe, gozd in žuboreča reka.
Kar osemkrat obišče Islandijo in razmišlja celo o selitvi, a se premisli, ko izve, da bi morala svoje muce za pol leta zapreti v karanteno.
Ob upokojitvi leta 1997 ji zaradi kratke delovne dobe pripada le borih 45.000 tolarjev pokojnine.