Jugoslovanski komunizem pa je tudi imel vrsto značilnosti, zaradi katerih je bilo mogoče v okvirih njegove enostrankarske države razviti emancipacijske politike v obsegu in na ravneh, ki so bistveno prekašali siceršnjo politično revščino realnega socializma.
Na drugi strani so lokalne vladajoče skupine sprejele obrazec liberalističnega reševanja kapitalizma in se reorganizirale tako, da so si zagotovile gospostvo v novih okoliščinah perifernega liberalnega kapitalizma. Sklenile so novo oblastniško koalicijo, ki se je legitimirala z »nacionalistično« ideologijo ‐ dejanski učinek pa je bil vzpostavitev identitetnih občestev v državah etničnih večin.