Ker nas je bilo tako malo, smo kakšnemu dali lasuljo, da je bilo videti, kot da nas je več. Na začetku, ko so bili še zagreti, se jim je zdelo zabavno, proti koncu, ko je snemanje že nekaj časa trajalo in jih je zeblo, pa ne več.« Še največja težava je bila v tem, da niso imeli kamere, a nazadnje jim jo je posodila mama enega izmed sodelujočih pri filmu.